Le skupaj lahko spremenimo odnos do pitja alkohola v Sloveniji

Le skupaj lahko spremenimo odnos do pitja alkohola v Sloveniji

Slovenija je poznana kot vinorodna dežela, kjer so vinogradi prej pravilo kot izjema in še danes veljajo za tradicijo, ki se prenaša iz generacijo v generacijo. V duhu tega ne govorimo samo o tradiciji, vendar tudi o sprejemanju pitja alkohola, ki se pojavlja ob vseh možnih priložnostih. O pogostosti pitja alkohola pričajo tudi podatki o registrirani porabi alkohola, ki se v povprečju giblje med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na prebivalca starejšega od 15 let. Pri temu ne smemo pozabiti na neregistrirano porabo, ki je sicer težje ocenljiva, vendar po vsej verjetnosti visoka, predvsem v vinorodnih okoliših.

Slovenija je poznana kot vinorodna dežela, kjer so vinogradi prej pravilo kot izjema in še danes veljajo za tradicijo, ki se prenaša iz generacijo v generacijo. V duhu tega ne govorimo samo o tradiciji, vendar tudi o sprejemanju pitja alkohola, ki se pojavlja ob vseh možnih priložnostih. O pogostosti pitja alkohola pričajo tudi podatki o registrirani porabi alkohola, ki se v povprečju giblje med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na prebivalca starejšega od 15 let. Pri temu ne smemo pozabiti na neregistrirano porabo, ki je sicer težje ocenljiva, vendar po vsej verjetnosti visoka, predvsem v vinorodnih okoliših.

Alkohol je danes v večini držav dovoljena in lahko dostopna droga. Ljudje so nagnjeni k pitju alkohola, države pa imajo ekonomske interese povezane s proizvodnjo in prodajo alkoholnih pijač. Alkohol spada med droge, ki povzročajo zasvojenost in je opojno sredstvo, ki vpliva na strukture in procese v centralnem živčnem sistemu.

Vsaka kultura ima do alkohola specifičen odnos, ki je grajen predvsem na kulturni tradiciji in preteklih izkušnjah. Tudi vsak posameznik ima do alkohola svoj lasten odnos, ki se izoblikuje že v otroštvu in je sprva pod močnim vplivom družine ter pozneje vrstnikov in širšega družbenega okolja.

Večkrat slišimo in je omenjeno, da spadamo med tako imenovane »mokre kulture«, za katere velja, da je alkohol lahko dostopen, toleranca do negativnih posledic pitja je visoka, naše šege in navade spodbujajo pitje alkohola, nimamo pa dovolj preventivnih ukrepov.

Slovenija se glede obsega posledic škodljive rabe alkohola nahaja v samem evropskem vrhu. Alkohol je pri nas spremljevalec tako vsakdanjika kot praznika in družbeno sprejeta norma, ki se v naše življenje prek odnosa naše ožje in širše okolice pritihotapi v že zelo zgodnjem otroštvu. Tvegano pitje alkohola pa predstavlja za državo veliko finančno breme. Kot primer je lahko ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola in so v letih 2011–2014 v Sloveniji v povprečju znašali 153 milijonov evrov letno, kar znaša ca. 5 % vseh izdatkov v zdravstvu. Pri tem niso všteti stroški zaradi prometnih nezgod, nasilja v družini in drugih kriminalnih dejanj, kar številko dvigne na 234 milijonov evrov.

Na vzhodu države je breme alkohola višje kot na zahodu. Tu je najvišji delež oseb, ki se čezmerno ali visoko tvegano opijajo. Prebivalci vzhodnega dela Slovenije imajo 1,7 krat večje tveganje za smrt zaradi razlogov povezanih z alkoholom.

Zato je Nacionalni inštitut za javno zdravje v letu 2016 začel s projektom SOPA, katerega kratice pomenijo Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola in bo trajal do konca leta 2020. Osnovni namen projekta SOPA je zmanjšati čezmerno pitje alkohola in njegove negativne učinke na zdravje in blagostanje obravnavnih ter vzpostaviti odgovoren odnos do alkohola pri vključenih deležnikih.

Pristop SOPA stremi k zmanjšanju alkoholne problematike v Sloveniji in s tem k doprinosu družbi zdravja.

V pristopu SOPA sodelujejo različni strokovnjaki iz zdravstvenega in socialnega sektorja ter s področja zaposlovanja in nevladnih organizacij. Pristop vključuje še občine, policijo in medije. Pristop po Sloveniji zajema 18 t.i. lokalnih okolij, ki z medsektorskim sodelovanjem naslavljajo alkoholno problematiko. V Pomurski regiji se bo pristop SOPA izvajal v 2 lokalnih okoljih in sicer Murska Sobota in Gornja Radgona in se bo začel izvajati to jesen.

Odnos do pitja alkohola je namreč potrebno nagovarjati celovito in sistematično, sodelovanje različnih poklicev znotraj 18 lokalnih okolij po Sloveniji pa postavlja dobre temelje, da nam bo v treh letih skupaj uspelo oblikovati učinkovit pristop, s katerim bomo pomembno prispevali k reševanju te problematike.

Vse pomembne informacije tako o SOPA pristopu kot o tveganem in škodljivem pitju ter o posledicah tovrstnega početja, lahko najdete na spletni strani http://www.sopa.si.
Prav tako lahko, na omenjeni spletni strani, preko kratkega vprašalnika dobite grobo oceno svojega vzorca pitja, ki nakazuje, kje se gibljete glede na meje tveganega pitja alkohola. S kvizom se lahko preizkusite tudi v poznavanju dejstev o alkoholu. Na enem mestu pa so zbrane tudi vse kontaktne informacije možnih virov pomoči po Sloveniji.

Zelo pomembno je, da se zavedamo, da je odgovornost za zdravje skupna odgovornost vseh: posameznikov, družin, skupnosti, širšega družbenega okolja, tudi politike in drugih sfer.

Nacionalni inšitut za javno zdravlje
OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA

Arhitekta Novaka 2/b, SI-9000 Murska Sobota
Telefon: 02 5302 110
Faks: 02 5302 111
spletna stran: http://www.nijz.si/sl