USTNO ZDRAVJE - V SKRBI ZA NAŠE ZDRAVJE NE POZABIMO NA USTNO ZDRAVJE!

 

Ko slišimo besedno zvezo ustno zdravje večina ljudi pomisli na zdravje zob. Vendar pa ustno zdravje vključuje tudi stanje obzobnih tkiv (to so tkiva, ki pripenjajo zob v kost), zdravje ustnih sluznic (ki predstavljajo steno ustne votline), žlez slinavk, torej zdravje celotne ustne votline. Le to je s splošnim zdravjem tesno povezano. Številne bolezni, na primer nekatere nalezljive bolezni, bolezni pomanjkanja posameznih vitaminov, hranil se hitro ali pa celo najprej pokažejo v ustni votlini. Velja tudi obratno, saj  raziskave potrjujejo, da je slabše zdravje obzobnih tkiv povezano s slabšim splošnim zdravjem na področju bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in zapletov med nosečnostjo in tudi na področju avtoimunih bolezni.

 

 

Med najpogostejše bolezni ustne votline vsekakor sodita zobna gniloba in parodontalna bolezen. Spadata med najpogostejše kronične bolezni, ki prizadenejo ljudi. Pri obeh vzrok za nastanek predstavljajo bakterije, ki se nahajajo v zobnih oblogah. Pri kariesu te pretvorijo sladkorje iz hrane v kisline, ki pa počasi razmehčajo in raztopijo zobno površino. Ta proces se lahko nadaljuje v globino zoba, napreduje proti zobnemu živcu in povzroči njegovo vnetje in na koncu tudi odmrtje zobnega živca, vnetje pa napreduje v kost ob vršku korenine.

Tudi parodontalna bolezen je povezana s prisotnostjo bakterij v zobnih oblogah, ki se nahajajo ob zobnih vratovih (na meji med zobom in dlesnijo). Če oblog ne odstranimo te otrdijo in jih več ne morem odstraniti, kar povzroči še dodatno nabiranje zobnih oblog. V njih prisotne bakterije povzročijo poškodbe tkiv, ki zob pripenjajo zob v kost. Nastane vnetje, ki skuša zamejiti nastalo škodo, kar pa povzroči še dodatne poškodbe teh tkiv v tkivih.  Pride do razmajana zob in v končni stopnji bolezni tudi do izpada zoba.

 Ko govorimo o pomembnih boleznih v ustni votlini ne smemo pozabiti omeniti rakastih obolenj ustne votline. Njihov nastanek je močno povezan s kajenjem in uživanjem alkoholnih pijač. So nekoliko pogostejše pri moških, zelo pomembno pa je zgodnje odkrivanje, ki je mogoče le s pravočasnimi pregledi pri zobozdravnikih.

 

Ko govorimo o ohranjanju in krepitvi zdravja večkrat ponavljamo pomembnost zdravega življenjskega sloga z zdravo in uravnoteženo prehrano, izogibanju kajenja, ki predstavlja pomemben dejavnik tveganja za razvoj tako parodontalne bolezni kot rakov v ustni votlini. Z vidika ohranjanja in krepitve ustnega zdravja je zelo pomembno tudi redno in dosledno umivanje zob. Zobe si umivamo vsaj dvakrat dnevno, zvečer in po navadi še zjutraj. Jutranje umivanje sicer včasih zbuja dileme, saj smo ponoči spali in nismo ničesar jedli. Vendar zobne obloge nastajajo tudi ponoči. Zato je zelo pomembno tudi jutranje umivanje zob, da odstranimo nastale obloge. Poleg skrbi za ustno higieno so za vzdrževanje ustnega zdravja pomembni tudi redni pregledi pri  zobozdravniku. Dobro je da preventivni pregled opravimo vsaj enkrat letno.

 

Zdravo prehranjevanje je z ustnim zdravjem tesno povezano. Debelost in prekomerna teža je tako znan dejavnik tveganja za razvoj parodontalne bolezni. Nasploh je povezanost ustnega zdravja s prehrano  razumljiva, saj ustna votlina predstavlja  začetek prebavne poti, vsa hrana in pijača, ki jo zaužijemo gre skozi ustno votlino in pride v stik z zobmi, tkivi v ustni votlini.

Z nastankom zobne gnilobe je povezan predvsem način in vrsta hrane, ki jo zaužijemo. Poleg vsebnosti (količine) prostih oziroma razgradljivih sladkorjev v hrani je pomembna tudi njena konzistenca. Najbolj škodljiva so lepljiva živila z visoko vsebnostjo sladkorjev, kot so razni lepljivi bonboni in tudi sladke pijače. Poleg same vsebnosti sladkorjev in konzistence pa je pomembna tudi pogostost uživanja živil.

Kisline, ki nastanejo pri razgradnji sladkorjev, zaradi bakterij, povzročijo padec ph pod kritično vrednost, ko se začne raztapljanje zobne površine. Zelo škodljivi so razni vmesni obroki in prigrizki.  Ti omogočijo padec ph v ustni votlini pod kritično mejo, skupaj s padcem, ki nastane ob glavnih obrokih pa se zelo poveča čas, ko je pH prednost pod kritično mejo. Zato v priporočilih za majhne otroke  priporočamo izogibanje uživanja sladkih čajev in sokov, še posebno ponoči, ko je zmanjšano izločanje sline. Za žejo je tako s splošnega kot z vidika ustnega zdravja najbolje uživati vodo ali nesladkan čaj. Dodatno skrb za stanje zob pa povzročajo tudi kisla živila, ki povzročajo zobne erozije.

Pri omembi kariesa smo govorili o kislinah bakterijskega izvora, torej tiste, ki jih izdelajo bakterije s presnovo zaužitih sladkorjev. Kisline nebakterijskega izvora pa so tiste kisline, ki so prisotne v hrani in pijači. Gre za kisline v kisih, citrusih, prisotne so  v gaziranih pijačah, poškodbe pa lahko povzroča tudi želodčna kislina. S svojim delovanjem raztopijo oziroma deminaralizirajo zobno površino in povzročajo spremembe, ki jih imenujemo zobne erozije. Za ohranjanje zobnega zdrava je pomembno, da po zaužitju kisle hrane ali bruhanju počakamo s ščetkanjem približno eno uro. Priporočljivo, da usta izperemo z navadno vodo ali ustno vodo s fluoridi. Ščetkanje odložimo, saj prisotne kisline razmehčajo zobno površino, to razmehčano plast pa  bi s takojšnjim ščetkanjem odstranili. S tem, ko počakamo z umivanjem zob omogočimo, da se zobna površina ponovno remineralizira oziroma utrdi. Naj pa zaužitje kisle hrane ali pijače ne bo razlog za opustitev rednega umivanja zob vsaj dvakrat dnevno.

 

Pri umivanju zob uporabljamo mehkejše zobne ščetke in zobno pasto,  zobno nitko ali medzobno krtačko in zobno pasto. Priporočeno je, da zobna pasta, ki jo uporabljamo vsebuje fluor in da se po ščetkanju tudi izogibamo spiranju ust.  Za odrasle in otroke starejše od 6. leta uporabljamo paste s 1450 ppm fluoridov, pri otrocih pa paste z nižjimi koncentracijami fluoridov, saj še ne znajo pravilno izpljuniti ostankov paste.  Zobno nitko ali medzobno krtačko uporabljamo za čiščenje medzobnih prostorov, ki jih z običajno ščetko ne uspemo očistiti dovolj. Pomembna je tudi pravilna skrb za te pripomočke. Po uporabi zobno ščetko speremo pod vodo, jo odložimo v pokončni položaj, da se lahko posuši. Ko postane glava ščetke spremenjena, ščetko zamenjamo.

Osebe, ki imajo delne snemne proteze morajo nameniti skrb tako protezi kakor preostalim še prisotnim zobem v ustni votlini. Snemne proteze so namreč pritrjene na obstoječe zobe s pomočjo majhnih kovinskih elementov, ki pospešujejo nabiranje zobnih oblog in s tem verjetnost nastanka bolezni (tako kariesa kot vnetja obzobnih tkiv). Na ustno higieno pa ne smejo pozabiti niti tisti, ki v ustih več nimajo prisotnih zob in imajo totalno protezo. Z mehko ščetko ali prstom ovitim v gazo morajo nežno očistiti trdo nebo, lica in jezik. Za umivanje jezika si sicer lahko pomagajo s tudi posebnimi čistilnimi pripomočki, ki so izdelani ravno v ta namen. Ustna higiena pri popolni brezzobosti je koristna pri preprečevanju slabega zadaha in za preprečevanje morebitnih vnetij v ustni votlini. Zobne proteze umivamo pod mlačno vodo, pri umivanju pa ne uporabljamo zobnih past, ker so v njih deli, ki bi poškodovali zobno površino. Za čiščenje protez lahko uporabimo tudi čistilne tablete, tisti, ki pa uporabljajo tudi pritrdilne paste pa naj redno odstranjujejo ostanke teh past.

 

Podatke o pogostosti umivanja zob zbiramo v okviru raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog. Po izsledkih te raziskave si zobe vsaj dvakrat dnevno umiva 60 % Pomurcev in Pomurk med 25. in 74. letom starosti, kar je nekoliko manj kot je povprečje v državi, ki je znašalo  64%. Letos spomladi je potekala tudi nacionalna raziskava o ustnem zdravju, ki je vključevala tudi otroke in mladostnike. Po nekaterih začetnih analizah je primerna skrb za ustno higieno še nekoliko pogostejša in pri odraslih dosega skoraj ¾ prebivalstva , pri otrocih pa presega 80%. Dosledna skrb za ustno zdravje je res ključnega pomena saj prispeva k boljšemu ustnemu zdravju in prihrani marsikatero težavo in bolečino. Hkrati pa s tem prispeva tudi k boljšemu splošnemu zdravju. To naj velja tudi tiste posameznike, ki imajo svoje manjkajoče zobe nadomeščene z različnimi nadomestki. Boljše ustno zdravje je namreč tudi pomembna sestavina kvalitete življenja, zato v skrbi za naše zdravje ne pozabimo na ustno zdravje.