ICE GOES BANANAS - predstavitveni video ter performans Marka Modica in KRIK VODE - vodeni ogled razstave z avtorjem Markom Modicem

Spoštovani,

V okviru projekta Cestart Papeer!, metamorfoze v umetnosti, vas vabimo na: 

ICE GOES BANANAS

predstavitveni video in performans Marka Modica

v petek, 13.11. ob 18. uri

"Kunst Im Stadl" Bad Radkersburg 

KRIK VODE

vodeni ogled razstave z avtorjem Markom Modicem

v soboto, 14.11. ob 11. uri 

Kolesarsko - pohodniški most Črnci

Vljudno vabljeni!

Društvo za dvig kakovosti življenja TENZIN
Kajuhova ulica 5, 9250 Gornja Radgona

Telefon: 070 893 006

O umetniku:

Marko Modic: Krik vode

Voda v fotografskem opusu Marka Modica nikoli nima ene same podobe. Svetloba razpira njeno gladino v barvne ploskve, led se lomi v krhke geometrijske vzorce, odsevi za hip povežejo oblike, ki jih gibanje že v naslednjem trenutku razblini. V tej konstantni preobrazbi umetnik prepoznava izjemno likovno raznolikost. Skozi objektiv iz bežnih naravnih pojavov izlušči kompozicije, v katerih se meja med prepoznavnim motivom in abstraktno podobo zabriše. Kar bi v naravi morda spregledali, se na fotografiji razkrije kot samostojen vizualni svet, poln nepričakovanih razmerij, ritmov in struktur.
Marko Modic od osemdesetih let prejšnjega stoletja razvija samosvojo umetniško govorico, ki prehaja med fotografijo, slikarstvom, performansom in drugimi oblikami vizualnega izražanja. Njegova dela so bila predstavljena tudi v uglednih mednarodnih ustanovah, med drugim v pariškem Centru Pompidou, londonskem Barbicanu in madridskem muzeju Reina Sofía. Kljub raznolikosti medijev njegovo ustvarjanje povezuje prepoznavna raziskovalna radovednost, usmerjena v manj očitne razsežnosti vidnega sveta. Modica zanimajo pojavi na robu zaznavnega, nepričakovane perspektive in podrobnosti, ki ob pozornejšem pogledu izgubijo svojo vsakdanjo samoumevnost. Posebno mesto v njegovem obsežnem fotografskem arhivu zavzemajo reke, vodne površine, led in ledeniki; motivi, v katerih se naravna nepredvidljivost srečuje z izrazito likovno urejenostjo.
Fotografiranje vode je svojevrsten dialog s časom. Gladina se nikoli ne ponovi v enaki obliki; najmanjši premik svetlobe, sprememba temperature ali komaj zaznaven tok v delčku sekunde preoblikujejo celotno podobo, v katere nestalnosti umetnik odkriva notranjo likovno logiko. Z izostrenim občutkom za kompozicijo poudarja napetosti med svetlobo in senco, gostoto tekstur, prepletanje linij in subtilne barvne prehode. Njegove fotografije nas izmenično približujejo stvarnemu in hkrati od njega oddaljujejo: včasih v njih prepoznamo rečno strugo, ledeno površino ali odsev neba, drugič se znajdemo pred skoraj povsem abstraktno podobo, v kateri merilo in izvor motiva nista več razvidna. Prav ta dvoumnost odpira prostor drugačnemu gledanju, takšnemu, ki ne išče takojšnjega prepoznanja, ampak dopušča presenečenje in odkrivanje.
Razstava Krik vode, postavljena na kolesarsko-pohodniškem mostu čez Muro v Črncih, to izkušnjo razširja onkraj fotografskega okvirja. Njena umestitev v odprto krajino, zraven zanimive izbira razstavnega prostora, postane hkrati še bistven del umetniškega doživetja. Med prečkanjem mostu se obiskovalčev pogled seli med fotografijami, reko pod njimi in obrežnim prostorom. Podobe ujete vode se srečujejo s tisto živo, z reko, ki teče, se spreminja in izmika vsaki dokončni obliki. S tem se vzpostavlja svojevrsten dialog med fotografskim trenutkom in neprekinjenostjo trajanja narave, med negibno podobo in gibljivim tokom. Most preseže svojo običajno vlogo povezovanja dveh bregov ter postane razgledna točka, galerija na prostem in prostor srečevanja umetnosti s pokrajino, ki jo je navdihnila.
Takšna postavitev pridobi dodatno težo, če se ozremo še na naravni pomen Mure. Reka s svojo strugo, obrežnimi gozdovi in poplavnimi območji oblikuje raznolik življenjski prostor, prepoznan tudi v evropskem omrežju Natura 2000 in Unescovem biosfernem območju Mura-Drava-Donava. Njena pokrajina je rezultat dolgotrajnega prepletanja naravnih procesov in človekovih posegov, obenem pa prostor številnih ekoloških, kulturnih in zgodovinskih povezav. V tem okolju Modičeve fotografije odpirajo pogled, ki presega lokalno krajino. Podobe vode z različnih koncev sveta nas posredno soočajo tudi z njeno ranljivostjo - s posledicami podnebnih sprememb, izginjanjem ledenikov, onesnaževanjem in vse večjimi pritiski na vodne ekosisteme. Ob neposredni bližini Mure neka oddaljena abstrakcija pridobiva otipljivo, skoraj osebno razsežnost.
Naslov Krik vode odpira zanimivo nasprotje med izrazno močjo fotografij in njihovo skoraj meditativno umirjenostjo. Prefinjene barvne strukture, nenavadne oblike in subtilna igra svetlobe ustvarjajo podobe, v katerih se prepletata lepota in minljivost, v zaustavljenem fotografskem trenutku pa je mogoče slutiti nenehno spreminjanje in krhkost sveta, iz katerega te podobe izvirajo. Voda v Modičevem opusu nastopa kot likovni motiv, nosilka spomina in priča spremembam v okolju. Fotografije s svojo vizualno izraznostjo vabijo k pozornemu opazovanju in odpirajo prostor za razmislek o našem odnosu do narave. Občudovanje njihove lepote tako postopoma prerašča v zavedanje o dragocenosti in ranljivosti vodnega sveta.
Na mostu čez Muro se razstava zato ne konča z zadnjo fotografijo. Njeno nadaljevanje je namreč reka sama: neulovljiva, spreminjajoča se in vselej drugačna. Med podobami, ki so ujele specifičen trenutek in vodo, ki teče konstantno naprej, se vzpostavi prostor za drugačno percepcijo. Modičev pogled nas vabi, da v znanem odkrijemo nevid€no, v minljivem prepoznamo lepoto in v lepoti tudi razlog za skrb. Morda je prav v tem najmočnejši odmev Krika vode: da po srečanju s fotografijami tudi reke ne gledamo več povsem enako.
13.–28. November 2026,   Kolesarsko-pohodniški most čez Muro, Črnci