Geološka pot

Geološka pot Apaške doline je primerna za bolje pripravljene kolesarje, saj se ponekod povzpne tudi za več kot 12 %. Dolga je približno osemnajst kilometrov. Polovica Geološke poti se vije po stranskih cestah in se izogiba glavne ceste, vendar sta pri prehodu potrebni zbranost in budnost. Pot je večji del asfaltirana.

Apaško ravnino na desnem bregu Mure objemajo Slovenske gorice. Reka je močno sooblikovala naravno in kulturno dediščino območja občine Apače, z okljuki, prodišči, otoki, rokavi in mrtvicami, z značilno poplavno floro, ribami in gnezdišči sive čaplje. Stoječe vode so kot nalašč za divje gosi. Prodniki, ki jih Mura prenaša v svojem koritu, izvirajo iz vzhodnih Alp. Tam na površini prevladujejo metamorfne in magmatske kamnine, zato ima takšno sestavo tudi murski prod. Izmed sedimentnih kamnin dobimo le kremenov peščenjak in konglomerat. Vse naštete kamnine so zelo trdne in odporne proti eroziji, tako da zlahka vzdržijo dolg rečni transport.

Druge kamnine so proti eroziji manj odporne,zato so ob dolgem transportu razpadle v peščene in glinaste delce, ki so se odložili ob poplavah kot peski in gline. Redke karbonatne kamnine (apnenec in dolomit), ki so topne, so korodirale in prešle v raztopino. Ko je Mura svojo strugo v 7. stoletju iz meandra pri Zgornjem Konjišču premaknila drugam, je tam nastal opuščen rečni rokav ali mrtvica. Mura je ob visokih vodah rokav poplavljala, ob tem pa je vanjo naplavljala plasti drobnega peska in gline. Te plasti so nagnjene tako, kot je bilo nagnjeno obrežje nekdanjega meandra.

Geološka pot Apaške doline se pričenja v Zgornjem Konjišču, kjer si lahko ogledate geološko karto apaškega polja in rečnih teras. Izvedeli boste, kako nastajajo mrtvice, katere ribe plavajo v ribnikih in kako živijo ptice, ki jih pravkar občudujete. Ta pot se nadaljuje po ravninskem delu dolvodno ob reki Muri proti Spodnjemu Konjišču. Na levi strani hladi širok poplavni listnati gozd, desno ležijo pretežno kmetijske površine z manjšimi območji vegetacije – žiberski travniki. Po približno treh kilometrih se pot obrne proti jugu. Med njivskimi površinami in mrtvicami reke Mure se nahajajo tipična kmečka gospodarstva. Ko prečkate Mlinski potok, prispete do vasi Žiberci, kjer stoji kamnito slopasto znamenje s kapelico iz 17. stoletja in dvonadstropno znamenje z zvonom iz srede 19. stoletja. Pot vodi naprej po južnem delu vasi Stogovci, ko se prične vzpenjati na apaška pobočja. Po dobrih dveh kilometrih vzpona prispemo na Pogled, ki se po osojnem gozdnatem pobočju strmo vzpenja nad Apaškim poljem in doseže višino 335 metrov. Ko se oko naužije pogledov, se odpravimo po pobočju navzdol skozi vasico Vratji Vrh in občudujemo panoramo jezer, gozdov, njiv, vinogradov, travnikov, zaselkov. Po glavni cesti se obrnemo proti Vratji vasi in Zgornjemu Konjišču