Pot od vasi do vasi

 Na poti Od vasi do vasi boste spoznali našo občino v celoti. Pot je dolga približno dvaintrideset kilometrov in je primerna za družine in rekreativne kolesarje, saj izleti omogočajo poleg športnega udejstvovanja tudi oglede naravnih in kulturnih zanimivosti naše občine. Pot Od vasi do vasi poteka večinoma po glavni cesti, zato previdnost ni  preveč. Ostali del poti se izogiba glavne ceste in teče po južni strani občine. Pot je večinoma asfaltirana.Območje Apaškega polja je bilo poseljeno že v neolitiku in potem vedno gosteje prav do konca antike. V zgodnjem srednjem veku in prej so se tod gibala in naseljevala različna plemena (Iliri, Kelti, Rimljani, Germani, Huni, Langobardi …). Fizični ostanki so vidni v obliki ilirskih in rimskih gomil,raztresenih po okoliških gozdovih. V veži dvorca Freudenau v Črncih je vzidan rimski medaljon, ki izpričuje ljubezen rimskih zakoncev iz 2. stoletja.

Značilne za to pokrajino so sklenjene vasi na ravnini in majhna razkropljena naselja po gričih. To območje je bilo zaradi bližine reke Mure ter rodovitnih tal že od nekdaj zelo primerno za obdelovanje. Že v 12. in v začetku 13. stoletja so omenjene vasi Plitvica, Črnci in Apače. Usoda krajev in prebivalstva je bila v veliki meri odvisna od reke Mure, njene širokogrudnosti in muhavosti. Poplave, ki jih je reka prizadejala območju Apaškega polja, so bile velikokrat katastrofalne in so odnašale cele vasi.

Hitro po pričetku poti v Zgornjem Konjišču zavijete proti jugu v vas Podgorje ter se priključite na glavno cesto proti vasi Stogovci, kjer je na terasi nad staro strugo Mure južno od vasi najdišče rimskih temeljev stavb s tlaki, mozaiki ter keramiko. Odkriti ostanki rimske stavbe – vile rustice – so pomembni za preučevanje življenja Rimljanov na podeželju, a ne le tega prostora, temveč celotnega slovenskega prostora v povezavi z alpskim svetom proti severu in panonskim proti vzhodu. Prebivalstvo na Apaškem polju se je ukvarjalo pretežno s kmetijstvom, vinogradništvom, z obrtjo, posebnost pa so bili številni mlini, za katere je bil speljan poseben kanal Mure, enajstmlinski kanal. Nekaj starih mlinov stoji še danes, npr. v Črncih in Segovcih. Na poti Od vasi do vasi vas bodo presenečale številne kapelice, umetelno izdelani križi in kužna znamenja. Slednja so bila postavljena med 15. in 18. stoletjem v opozorilo prišlekom, da tod vlada kuga.
A na srečo danes kuge več ni, zato se lahko pogumno odpeljete proti kraju Črnci, do baročnega dvorca Freudenau, ki slovi po danes zapuščenem, a nekoč najveličastnejšem dvodelnem francoskem parku v severovzhodni Sloveniji. Naslednji kraj so Apače, središče občine, s številnimi znamenitostmi in počivališči. Vredno si je pogledati cerkev iz 13. stoletja. Njena glavna znamenitost je rozeta, ki je ena znamenitejših v srednji Evropi, saj je izklesana iz enega samega kosa kamna. Cerkev je velika in na širšem območju spada med starejše. Od tod vas pot vodi do vasi Segovci mimo nekdanje gramozne jame pri Lutvercih. Gramoznica danes gosti vodoljubne živali in rastline. Naslednja točka je vas Plitvica, kjer južno od vasi v gozdu v dveh skupinah enajstih gomil počivajo prebivalci rimskih dežel. 
Pot se nadaljuje mimo vasi Lešane in Nasova do vasi Janhova, ki v svojem južnem zavetju skriva gomile neznanega časa in sta izredne arheološke ter zgodovinske vrednosti. Pri vasi Grabe se obrnete proti reki Muri, se odpeljete skozi južni del vasi Stogovci ter prečkate glavno cesto. Stogovci so zanimiva vas, ki ima številna zgodovinska obeležja. Na cilj se vrnete skozi vas Podgorje, kjer se ustavite ob zvoniku iz 19. stoletja, zidanega v dveh nadstropjih s sončno uro in predstavlja najbolj zanimivo zgradbo tega tipa na območju občine Apače.
Od tod se odpeljete na konec poti v Zgornjem Konjišču.